Za zdravstvo plačujemo več kot Švicarji!

Povzetek

  1. Javno zdravstvo v Švici vključuje vse zdravnike z licenco, ki za storitve izdajo račun, ki ga pokrije zavarovalnica. 
  2. Bolnik si v Švici prosto izbere zdravnika po svoji želji (najboljšega, najbližjega, najučinkovitejšega). Zdravnik storitev opravi brez čakalne dobe, ter opravi vse potrebne storitve, ki jih potem zavarovalnica tudi plača.
  3. Švicarska družina plačuje letno v primerjavi s slovensko (relativno na družinske dohodke) enkrat manj denarja za zdravstvo
  4. Slovenci si že s trenutnimi vplačili za zdravstvo zaslužimo enako kakovostno in dostopno zdravstvo kot v Švici.
  5. Povprečna bruto plača znaša v Švici več kot 5800 €, v Sloveniji pa dobrih 1600 €.
  6. V Švici ne poznajo čakalnih dob, v Sloveniji se daljšajo.

Dejstva
Izhodišče za primerjavo stroškov za zdravstveno zavarovanje sta štiričlanski družini (dva zaposlena odrasla, dva šoloobvezna otroka) v Sloveniji in Švici.
Stroške za zdravstvo povprečne družine sestavljajo:

  1. obvezno zavarovanje,
  2. dopolnilno zavarovanje,
  3. odbitna franšiza in samoudeležba (v Švici),
  4. posredno tudi sredstva iz državnega proračuna za zdravstvo.

Ti stroški so prikazani v tabeli 1. Za plačo zaposlenega smo za primerjavo vzeli povprečno bruto plačo v Sloveniji1 in v Švici2. V izračunu so zajeti prispevki za obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji3 in v Švici4. Zobozdravstvene storitve so v Švici del dopolnilnega zavarovanja.
Slovenski državljan mora poleg prispevka plačevati tudi za obnovo bolnic, nakupa opreme, skrajševanja čakalnih vrst, pokrivanja izgub javnih zdravstvenih zavodov… Za Slovenijo je ta strošek vnešen kot postavka, ni pa natančno opredeljen. Izračun te postavke je preobširen za namen tega prispevka: zadnji primer interventnega zakona za poravnavo izgub javnih zavodov npr. pomeni dodatnih 340 € davkoplačevalskega denarja na vsako 4-člansko družino.
V Švici je ta državni izdatek znan: večina sredstev za zdravstvo je pridobljenih iz prispevkov zavarovancev, manjši pride direktno iz proračuna  (v razmerju 5:1). S temi sredstvi država, kantoni in lokalne skupnosti usmerjajo zdravstvo v želeno smer.

 

4 članska družina (dva odrasla, dva šoloobvezna otroka)

Slovenija

Švica

Povprečna bruto mesečna plača posameznika v €

1.600

5.800

Povprečna skupna letno bruto plača (2 zaposlena) v €

38.450

139.200

Letni prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje (v CH razpon od 7.910 € do 11.330 €) v €

4.970

9.970

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje (v CH za zobozdravstvene storitve) €

650

550

Povprečna odbitna franšiza za 4-člansko družino (razpon 540 €-4.680€) v €

0

2.550

maksimalna samoudeležba (v Švici 10% nastalih stroškov, a do največ 630 €pri odraslih in 270 €pri otrocih) v €

0

1.800

Vložek države oz. davkoplačevalskega denarja za obnovo bolnic, nakupa opreme, skrajševanja čakalnih vrst, pokrivanja izgub...

???

(npr zadnji interventni zakon pomeni 340 €za 4-čl. družino)

cca. 1/6 vseh sredstev za zdravstvo

maksimalni letni skupni strošek skupaj s plačilom odbitne franšize in samoudeležbo za vse 4 člane v € (v primeru, da se vsem 4 zgodi najhuje)

5.620

14.870

maksimalni % letnih družinskih prihodkov za prispevke za zdravstveno zavarovanje s koriščeno odbitno franšizo in samoudeležbo (v primeru, da se vsem 4 zgodi najhuje)

14,6 %

10,7 %

minimalni letni strošek brez odbitne franšize in samoudeležbe v € (v primeru da se nič ne zgodi)

5.620

10.520

% družinskih prihodkov za prispevke za zdravstveno zavarovanje brez odbitne franšize in samoudeležbe

14,6 %

7,56 %

Tabela 1. Primerjava letnih stroškov5 za zdravstveno zavarovanje.

 

Primerjava
Hipotetično vzemimo, da Slovenci prevzamejo švicarski zdravstveni sistem in vse obveznosti, kot so prikazane v zgornji primerjalni Tabeli 1. 
Preračun v tabeli 2 pokaže, da švicarska družina tudi v absolutnem znesku plačuje veliko manj kot slovenska družina.
Kakšni so torej razlogi, da slovenska družina plačuje 5.620 € na leto za zdravstvo, po švicarskem modelu pa bi plačevala največ 4.108 € (Tabela 2), obenem pa ne bi imeli čakalnih dob?
Kam gre razlika 1.512 € ? Preračunano na celotno prebivalstvo Slovenije je to 756 milijonov eurov na leto. So to preplačila dobaviteljem, pokrivanje izgub in slabega poslovanja ter neracionalnega sistema?  

Koliko bi plačevala 4 članska družina (dva odrasla, dva šoloobvezna otroka) ob veljavi švicarskega sistema?

Hipotetični preračun plačevanja švicarskega zdravstva s slovensko družinsko  bruto plačo3

Koliko družina plačuje danes v Sloveniji?

Povprečna skupna letno bruto plača

38.450

38.450

Prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje

2.754

4.970

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje

152

650

Odbitna franšiza (povprečna vrednost; razpon 540-4680)

704

0

Vložek države oz. Davkoplačevalskega denarja za obnovo bolnic, nakupa opreme, skrajševanja čakalnih vrst, pokrivanja izgub...

 

???

Samoudeležba (v Švici 10% nastalih stroškov, a do največ 630 EUR pri odraslih in 270 EUR pri otrocih)

497

0

Največji letni skupni strošek skupaj s koriščeno odbitno franšizo in samoudeležbo za vse 4 člane

4.108

5.620

% letnih družinskih prihodkov za prispevke za zdravstveno zavarovanje s koriščeno odbitno franšizo in maksilmalno  samoudeležbo

10,7 %

14.6 %

Najmanjši letni strošek brez odbitne franšize in samoudeležbe

2.906

5.620

% letnih družinskih prihodkov za zdravstveno zavarovanje

7,56 %

14,6 %

Tabela 2 - Hipotetični preračun prispevkov švicarske družine na zaslužek slovenske družine oz. primer, da Slovenci hipotetično prevzamemo švicarski zdravstveni sistem.

Kako zavarovanje izgleda v praksi?
Zavarovanec v Švici si npr. zlomi nogo in prvič v tekočem letu obišče zdravnika. Zdravnik opravi rtg. posnetek in oskrbi zlom. Račun znaša hipotetično 1.500 €. Ker ima bolnik najmanjšo možno odbitno franšizo, plača iz lastnega žepa 300 €. Če bo v tekočem letu še kdaj potreboval zdravnika, odbitne franšize ne več plačal. Za plačilo ostane še 1.200 €. Pacient mora plačati še samoudeležbo v višini 10% od 1.200 €. Torej 120 €. Končni račun, ki ga poravna zavarovalnica je 1.080 €. Če bo v tekočem letu še kdaj potreboval zdravnika, bo prav tako doplačal 10% samoudeležbe, a le do največjega skupnega letnega zneska 630 € (za otroke 270 €). Ko bo ta znesek samoudeležbe presežen, bo stroške v celoti prevzela zavarovalnica.
Zdravnik izstavi račun pacientu z 30 do 60 dnevnim rokom plačila. Pacient pošlje račun zavarovalnici. Zavarovalnica nakaže 1.080 € še preden je pretekel rok za plačilo računa bolniku (oz. pri nekaterih zavarovalnicah direktno zdravniku). Pacientu torej praviloma ni potrebno “založiti” denarja in čakati na povračilo zavarovalnice.
Infografika prikazuje primerjavo plačil na hipotetičnem primeru med slovenskim in švicarskim sistemom.

V Sloveniji bolniku v povprečju 75% stroškov storitve pokrije obvezno zavarovanje, preko prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja (PZZ) preostalih 25%. V našem primeru ZZZS plača 1125  €, iz PZZ “doplača” 375 € (mesečna premija je okoli 30 €). Če bolnik nima PZZ, plača iz lastnega žepa 375 €.

Komentar
V zadnjem času se v medijih v Sloveniji pojavljajo različne špekulacije, kako bi sprememba zdravstvenega sistema prinesla dodatne stroške in dvig prispevkov za zdravstvo. Trditev je zavajajoča in služi drugemu namenu. 
Švica ima sodoben javni zdravstveni sistem, v katerem vlada red in odgovornost posameznika za svoje zdravje.
V Švici obstaja osnovni model, ki ga spoštujejo tako zakonodaja kot zavarovalnice:
zdravnik je hkrati podjetnik, ki za vse opravljeno delo izstavi račun bolniku. Bolnik nato od zavarovalnice zahteva, da mu ustrezni del oz. celoten račun povrne.
V Švici obstaja avtomatičen in strog nadzor nad izvajalci. Zoper tiste, ki prekomerno zaračunavajo svoje storitve bolnikom (oz. zavarovalnici) se sproži postopek,  v katerem velja obrnjeno dokazno breme. Zdravnik v postopku mora za neutemeljene, nedokazane ali nedokumentirane storitve povrniti denar zavarovalnici. Po drugi strani zdravnik ni omejen glede obsega storitev, ki jih opravi na mesec ali na leto: kdor več dela, več zasluži.
Švicarji ne poznajo čakalnih vrst. V Sloveniji je čakajočih na storitev v zdravstvenem sistemu 230.000 ali kar 11.5% celotnega prebivalstva. Zavestno opuščam delež t.i. ‘nedopustnih’ čakalnih dob, saj je prav vsako čakanje na medicinsko utemeljen pregled, preiskavo ali poseg nedopustno - sicer taka storitev ni potrebna?! 
Nemški ekonomist R. Osterkamp je že leta 2002 v strokovnem članku analiziral vpliv čakalnih dob na posameznika in družbo iz povsem ekonomskega stališča6. Avtor zaključuje, da so čakalne dobe učinkovit način zmanjšanja povpraševanja po zdravstvenih storitvah, a z vidika narodne ekonomije potratne. Čakalne dobe so odraz slabega vodenja sistema. Pogosto nastanejo postopno in nenamenoma. Njihova odprava je velik finančni in politični zalogaj. Avtor vidi v Nemčiji (leta 2002) glavno nevarnost za nastanek čakalnih dob v odlivu zdravnikov v tujino. Kot protiukrep predlaga spremembe pri izvajalcih in zavarovancih: prilagoditev cen zdravstvenih storitev ter košarice pravic in doplačila. 

 



PREDNOSTI (P)

SLABOSTI (S)

  1. prednosti za posameznika v čakalni vrsti: dvig kvaltitete življenja v primeru, da

 

    1. do posega ne pride, saj je med čakanjem prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja ali samoozdravitve.

 

    1. je trpljenje blago in aktivnost ni bistveno okrnjena - oseba je v bolniškem staležu in oproščena delovnih obveznosti, ob tem prejema nadomestilo plače, možen je tudi postranski zaslužek.

 

  1. prednosti za vse zavarovance/davkoplačevalce (čakajoče in nečakajoče):

 

    1. nižji stroški sistema zaradi:

 

      1. neopravljenih posegov (glej P 1.1. ter S 1.2. in 1.3.)

      2. racionalizacije z boljšo koncentracjo podobnih posegov

  1. slabosti za posameznika v čakalni vrsti: zaradi poslabšanja kvalitete življenja v primeru da:

 

    1. do posega pride z zakasnitvijo:

      1. podaljšano, povečano trpljenje.

      2. podaljšan bolniški stalež in izpad dohodka.

 

    1. do posega ne pride, ker:

      1. zaradi zakasnitve poseg ne bi več prispeval k izboljšanju kvalitete življenja.

      2. zaradi druge bolezni bolnik ni več spodoben za poseg.

      3. je bolnik umrl zaradi

        1. čakanja na poseg.

        2. drugih razlogov.

 

    1. je do posega prišlo, vendar izven javnega sistema in je bolnik nosil stroške sam.

 

  1. slabosti za vse zavarovance/davkoplačevalce (čakajoče in nečakajoče):

 

    1. višji stroški sistema zaradi upravljanja čakalnih seznamov zaradi:

 

      1. splošnih stroškov upravljanja

      2. dodatne obremenitve zdravnikov

 

    1. višji stroški zaradi daljših bolniških staležev pogojenih s čakalnimi dobami, vključno z nadomestilom dohodka (upravičenim - S.1.1.2.  in neupravičenim P 1.2.)

Tabela 3. Prednosti in slabosti čakalnih dob za operacijske posege7

Osnovno zavarovanje je za vsakega posameznika obvezno, v primeru odkritja nezavarovane osebe mora ta plačati kazen, se zavarovati ter pokriti prispevke za nazaj. Izbira zavarovalnega paketa je svobodna8, ponudba pa ogromna, saj je že zavarovalnic več kot 50.
K posameznikovi odgovornosti za lastno zdravje pripomore tudi odbitna franšiza, to je začetni strošek, ki ga krije zavarovanec sam. Ta znaša za odraslega najmanj 300 €, za otroke od 0 € in je lahko po lastni izbiri višji (za odrasle do 2.250 €, za otroke 540 €), zato pa letna zavarovalna premija nižja. Odbitna franšiza se prenaša iz leta v leto, kar pomeni, da to ni dejanski letni strošek, če pacient ne zboli oz. ne vstopi v sistem. To je denar, ki ga mora imeti državljan privarčevanega za primer prvega stika z zdravnikom.  Državljan, ki skrbi za svoje zdravje, lahko brez težav leta in leta svojo odbitno franšizo prenaša v naslednje leto. 
Drugi podoben vzvod je lastna soudeležba (samoudeležba) v višini 10% nastalih stroškov, a le do največje zgornje meje 630 € pri odraslih in 270 € pri otrocih. 
Švicarji ne poznajo afer z dobavitelji, preplačili materialov, itd…
Švicarji so zadovoljni s svojim zdravstvom. Čeprav svoj sistem ocenjujejo kot drag, sta jim dostopnost in kakovost na prvem mestu. To potrjujejo prav vsi kazalniki OECD. 
Pomembno: čeprav Švica ne slovi kot socialna oaza, država subvencionira zdravstveno zavarovanje za spodnjo ⅓ najrevnejših prebivalcev.
Nobenemu politiku niti na misel ne pride, da bi zlorabljal zdravstvene teme v svojo politično promocijo. To preprosto ni potrebno.  Za politiko ni prostora v zdravstvu!
S svojim deležem (17% sredstev za zdravstvo) država vlaga v zdravstveno infrastrukturo: v posebne, t.i. terciarne ustanove (univerzitetne klinike, inštitute,...) ter v javno zdravstveno infrastrukturo. Tako spodbudijo prihod zdravnikov v kraje, kjer jih primanjkuje. Zdravniki lahko namreč proste zmogljivosti v državni infrastrukturi po želji najamejo za opravljanje svoje dejavnosti: ambulante, operacijske prostore,.... 
Zdravniki večinoma delujejo v skupnostih po dva ali trije. Bolnice imajo profesionalna vodstva z direktno vpletenostjo zaposlenih zdravnikov. Javno zdravstvo pomeni zdravnika z licenco, ki izda račun za storitve zavarovalnice. Da ne bo pomote - obstajajo namreč tudi ambulante in klinike, ki jih zavarovalnica ne plačuje - te so bolj podobne luskuznim hotelom in namenjene petičnežem in tujcem…

Razkritje
Kot zdravnik delam v Sloveniji in Švici, oba zdravstvena sistema sem spoznal tudi kot bolnik in zavarovanec. Menim, da si v Sloveniji zaslužimo tako kakovosten zdravstveni sistem kot v Švici. Slovenci že sedaj plačujemo dovolj za tako kvaliteten sistem, kot ga imajo v Švici. Zdravnice in zdravniki, medicinske sestre in tehniki ter vsi ostali zaposleni v zdravstvu dokazano znamo svoje delo tako kvalitetno tudi opraviti.

Matej Beltram

Viri:
1 - Statisticni urad RS, za mesec april 2017 (dostopno na spletu: http://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/74)
2- Bundesamt für Statistik, za 2014, dohodki v gospodarstvu
3 - Združenje delodajalcev Slovenije
4 - Odbitna franšiza, lastnost švicarskega zavarovalnega sistema, je izračunana na portalu comparis.ch
5 - Izračun v evrih je bil narejen po tečaju CHF:EUR=1.10, številke so zaradi preglednosti zaokrožene na desetice (Tabela 1)
6 - Osterkamp R. Warten auf Operationen - ein internationaler Vergleich. V: ifo Schnelldienst, 10/ 2002, letnik 55, stran 14-21. Dostopno na spletu:
http://econpapers.repec.org/scripts/redir.pf?u=http%3A%2F%2Fwww.cesifo-g...
7 - Osterkamp R. Warten auf Operationen - ein internationaler Vergleich. V: ifo Schnelldienst, 10/ 2002, letnik 55, stran 14-21: Box Vorteile und Nachteile von Warteschlangen bei Operationen. Dostopno na spletu:
http://econpapers.repec.org/scripts/redir.pf?u=http%3A%2F%2Fwww.cesifo-g...
8 - Bundesamt fuer Gesundheit, 2016. Dostop na spletu: https://www.bag.admin.ch/bag/en/home.html